Čistost kloriranih topil je ključni indikator kakovosti izdelka, ki običajno predstavlja delež ciljne spojine v izdelku, izražen kot masni delež ali določen z drugimi določenimi analitskimi metodami. Običajna klorirana topila vključujejo diklorometan, kloroform, trikloroetilen in tetrakloroetilen; zahteve glede čistosti se razlikujejo glede na specifično vrsto in stopnjo izdelka. Na splošno so izdelki industrijske kakovosti zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve proizvodnih procesov in stroškov, medtem ko so izdelki z reagentno kakovostjo ali visoko čistostjo predmet strožjega nadzora nečistoč. Specifične razpone čistosti je treba preveriti glede na tehnične specifikacije izdelka, saj ene vrednosti ni mogoče univerzalno uporabiti za vsa klorirana topila.
Nečistoče v kloriranih topilih sestavljajo predvsem vlaga, kisle snovi, ostanki surovin, druge organske spojine in sledovi anorganskih nečistoč. Te nečistoče lahko vplivajo na sposobnost topljenja, kemično stabilnost in splošno učinkovitost topila. Na primer, pri fini kemični sintezi lahko vlaga ali kisle nečistoče motijo določene reakcije; pri natančnem čiščenju ali obdelavi materialov lahko nehlapne snovi in druge ostanke nečistoč ogrozijo kakovost obdelanih površin. Zato je poleg čistosti ciljne spojine bistveno upoštevati dejavnike, kot so vsebnost vlage, kislost, barva, ostanek po izhlapevanju in drugi specifični parametri nečistoč, odvisno od predvidene uporabe.
Čistost kloriranih topil je treba preveriti z dokumentacijo o kakovosti izdelka in ustreznimi analitskimi tehnikami, kot sta plinska kromatografija ali metode določanja vlage. Za proizvodne procese s strogimi zahtevami glede kakovosti je ključnega pomena jasno opredeliti metode za izračun čistosti, analitske postopke, ki jih je treba uporabiti, in dovoljene meje nečistoč, s čimer preprečimo neskladja v oceni, ki jih povzročajo različni standardi testiranja. Poleg tega visoka čistost ne pomeni nujno nižje strupenosti ali zmanjšanega tveganja za okolje; nekatera klorirana topila lahko še vedno predstavljajo veliko nevarnost za zdravje, tudi pri visoki stopnji čistosti. Zato je treba pri izbiri izdelka hkrati oceniti zahteve glede čistosti, procesno ustreznost, obratovalno varnost in okoljske predpise.
