Klorirana topila so razred organskih spojin, ki v svoji molekularni strukturi vsebujejo atome klora. Njihove fizikalne in kemijske lastnosti so tesno povezane z njihovo molekularno strukturo, številom prisotnih atomov klora in vrsto ogljikovega ogrodja. Pogosti primeri vključujejo diklorometan, kloroform, ogljikov tetraklorid, trikloroetilen in tetrakloroetilen. Ta topila so na splošno hlapljiva in imajo močno sposobnost raztapljanja organskih snovi; nekateri so gostejši od vode in kažejo visoko kemično stabilnost. Ker se njihova vrelišča, tališča, viskoznosti in parni tlaki zelo razlikujejo, se uporabljajo v različnih aplikacijah, od industrijskih postopkov čiščenja in ekstrakcije/ločevanja do kemične proizvodnje.
Ključni tehnični parametri za klorirana topila vključujejo njihovo gostoto, vrelišče in hitrost izhlapevanja. Na primer, diklorometan ima vrelišče približno 39,6 stopinje in hitro izhlapi; kloroform ima vrelišče okoli 61,2 stopinje; trikloroetilen vre pri približno 87 stopinjah; in tetrakloretilen ima vrelišče okoli 121 stopinj, z relativno počasnejšo stopnjo izhlapevanja. Medtem ko je veliko običajnih kloriranih topil gostejših od vode, se njihova topnost v vodi razlikuje glede na spojino. Nekateri lahko raztopijo olja, smole in druge organske materiale, čeprav je dejanska učinkovitost odvisna od narave topljenca, temperature in sestave topila.
Čeprav so klorirana topila na splošno kemično stabilna, lahko nekatera razpadejo pri visokih temperaturah, močni svetlobi ali posebnih reakcijskih pogojih, pri čemer lahko nastanejo škodljive snovi. Bistveno se razlikujejo tudi po strupenosti, vnetljivosti in vplivu na okolje; zato ni mogoče domnevati, da imajo vsi enak varnostni profil. Na primer, diklorometan je zelo hlapen in predstavlja tveganje za zdravje; trikloroetilen je znana rakotvorna snov; in ogljikov tetraklorid je predmet strogih okoljskih predpisov. Zato je pri uporabi teh snovi bistveno, da si ogledate poseben varnostni list (SDS) za vsak izdelek, da določite ustrezne pogoje delovanja. Poleg tega so za preprečitev škodljivih učinkov na zdravje ljudi in okolje potrebni ustrezno prezračevanje, uporaba osebne zaščitne opreme, učinkovito obvladovanje puščanja in odgovorno odlaganje odpadkov.
