Ketonska topila je treba hraniti v hladnem, suhem in dobro prezračenem okolju, stran od neposredne sončne svetlobe in visokih temperatur, da zmanjšate izhlapevanje topil in varnostna tveganja. Običajna ketonska topila, kot so aceton, metil etil keton (MEK), metil izobutil keton (MIBK) in cikloheksanon, so na splošno hlapljiva do različnih stopenj; nekateri imajo nizka plamenišča in zlahka tvorijo vnetljive hlape. Zato morajo biti skladiščna območja ločena od odprtega ognja, virov toplote in isker ter opremljena z ustreznimi napravami za gašenje požara v skladu z ustreznimi varnostnimi predpisi. Pri izdelkih, namenjenih dolgoročnemu shranjevanju, je treba biti pozoren na nihanja temperature okolice, da preprečite kopičenje tlaka v posodah zaradi vročine.
Med shranjevanjem je treba topila hraniti v tesno zaprtih, združljivih posodah, da preprečite puščanje, izhlapevanje ali kontaminacijo z zunanjimi nečistočami. Vsebniki morajo biti jasno označeni z imenom proizvoda, kemijsko identifikacijo in ustreznimi informacijami o nevarnosti; prav tako jih je treba redno pregledovati glede znakov korozije, poškodb ali okvare tesnila. Različne vrste ketonskih topil je treba ločiti glede na njihove kemične lastnosti, pri čemer je treba zagotoviti, da niso shranjena skupaj z močnimi oksidanti ali drugimi nezdružljivimi snovmi. Pri prenosu ali ponovnem pakiranju topil je treba izvesti ustrezne protistatične ukrepe in uporabiti ustrezno opremo, da se zmanjša nevarnost požara zaradi kopičenja statične elektrike.
Upravljanje skladiščenja ketonskih topil mora dati prednost tudi odzivu na uhajanje, zaščiti osebja in rutinskim pregledom. Skladiščni prostori morajo biti dobro prezračeni, da se prepreči kopičenje hlapov, in morajo biti opremljeni s potrebnimi opozorilnimi znaki in napravami za ukrepanje v sili zaradi puščanja. Osebje mora biti seznanjeno z varnostnim listom izdelka (SDS) in usposobljeno za postopke za ravnanje v nujnih primerih, kot so puščanje ali požari. Po odprtju je treba vsebnike nemudoma ponovno zapreti in ravnati v skladu z navedenimi pogoji shranjevanja in rokom uporabnosti. Posebne temperature shranjevanja, zahteve za posodo in varnostne ukrepe je treba določiti na podlagi vrste topila, specifikacij izdelka in veljavnih lokalnih predpisov, da se zagotovi varno in stabilno okolje shranjevanja.
