Pogoji destilacije za topila na osnovi amida so odvisni predvsem od vrelišča topila, toplotne stabilnosti, sestave nečistoč in zahtev po predelavi. Običajna amidna topila - kot so N,N-dimetilformamid (DMF), N,N-dimetilacetamid (DMAC) in N-metilpirolidon (NMP) - imajo relativno visoka vrelišča: približno 153 stopinj, 165–166 stopinj oziroma 202 stopinje pri atmosferskem tlaku. Ker lahko visokotemperaturna destilacija pri atmosferskem tlaku povzroči povečano porabo energije, sproži neželene reakcije med nečistočami ali ogrozi kakovost topila, industrijski procesi pogosto uporabljajo vakuumsko destilacijo za znižanje temperature vrelišča. Pred destilacijo je treba topilo analizirati glede vlage, kislih snovi in drugih nečistoč; na podlagi teh ugotovitev je treba izbrati ustrezno opremo za destilacijo, kondenzacijske sisteme in zbiralne enote. Za zmesi, ki vsebujejo več organskih spojin ali komponent s podobnimi vrelišči, mora strategija ločevanja upoštevati razlike v hlapnosti, namesto da bi se zanašala zgolj na vrelišče posameznega topila.
Med destilacijo amidnih topil je treba ključne parametre, kot so sistemski tlak, stopnja segrevanja, temperatura destilacije in kondenzacijska učinkovitost, skrbno nadzorovati in prilagajati glede na spremembe temperature in sestave destilata. Pri izvajanju vakuumske destilacije je bistveno zagotoviti, da sta vakuumski sistem in oprema pravilno zaprta, da preprečite vdor zraka, ki bi lahko povzročil nestabilnost delovanja. Poleg tega je treba postopke ogrevanja voditi tako, da se izognemo lokalnemu pregrevanju ali dolgotrajni izpostavljenosti visokim temperaturam, s čimer zmanjšamo tveganje razgradnje topil in kopičenja nečistoč. Pri topilih, namenjenih za recikliranje, je treba različne frakcije zbirati ločeno. Regenerirani izdelek je treba testirati glede čistosti, vsebnosti vlage, barve in preostalih nečistoč, da se zagotovi, da ustreza specifikacijam postopka, preden se ponovno uporabi. Upoštevati je treba, da parametri destilacije za DMF, DMAC in NMP niso zamenljivi; določene delovne temperature in tlake je treba določiti na podlagi posameznega topila, sestave materiala, zasnove opreme in validiranih eksperimentalnih rezultatov. Hkrati ta topila predstavljajo tveganje za zdravje pri delu; zato morajo biti destilacijski sistemi čim bolj zaprti in opremljeni z ustreznimi ukrepi za zbiranje izpušnih plinov, rekuperacijo kondenzacije in zaščito osebja. Vse postopke je treba izvesti v skladu z varnostnim listom izdelka (SDS) in ustreznimi postopki delovanja opreme.

