Ogljikovodikova topila so v prvi vrsti sestavljena iz ogljikovodikovih spojin - snovi, ki so sestavljene samo iz elementov ogljika (C) in vodika (H) - običajno pridobljenih z ločevanjem, rafiniranjem in predelavo frakcij nafte. Glede na njihovo molekularno strukturo in kemijske lastnosti so ta topila razvrščena v tri glavne skupine: alifatski ogljikovodiki, aliciklični ogljikovodiki in aromatski ogljikovodiki. Alifatski ogljikovodiki vključujejo spojine, kot so n-heksan, n-heptan in različni izoalkani; aliciklični ogljikovodiki vključujejo snovi, kot sta cikloheksan in metilcikloheksan; medtem ko aromatski ogljikovodiki zajemajo spojine, kot so toluen, ksilen in etilbenzen. Specifična sestava katerega koli danega ogljikovodikovega topila se lahko razlikuje glede na vir surovine, proizvodni proces in specifikacije izdelka.
Ogljikovodikova topila na splošno niso posamezne, čiste spojine, temveč mešanice ogljikovodikov z različnimi dolžinami in strukturami ogljikovih verig. Nekatera topila na osnovi nafte so na primer sestavljena predvsem iz lahkih ogljikovodikov (C5–C7), medtem ko lahko topila na osnovi mineralnih olj ali nekatera topila z visokim vreliščem vsebujejo komponente ogljikovodikov z devetimi ali več ogljikovimi atomi (C9+). Ta sestava neposredno vpliva na ključne lastnosti, kot so območje vrelišča, hitrost izhlapevanja, topnost, plamenišče in kemična stabilnost. Posledično mora izbira ogljikovodikovega topila temeljiti na tehničnih specifikacijah izdelka, območju destilacije in posebnih zahtevah uporabe.
Ker se sestava ogljikovodikovih topil lahko spreminja, ni mogoče določiti natančne kemične sestave samo na podlagi imena izdelka. Nekateri izdelki so sestavljeni predvsem iz alifatskih ogljikovodikov ali izoalkanov, drugi pa lahko vsebujejo določen delež aromatskih ogljikovodikov. Poleg tega lahko nekatera ogljikovodikova topila vsebujejo sledove sulfidov ali drugih nečistoč, katerih ravni so odvisne od uporabljenih surovin in uporabljenih postopkov rafiniranja. Pri aplikacijah, kjer je potrebna natančna kemijska sestava, se je treba sklicevati na tehnični list izdelka, varnostni list (SDS) ali rezultate plinske kromatografske analize.
